Je kava blagodejni jutranji napitek ali škodljiva razvada?

 

Mnenja so si zelo nasprotujoča. Celo med strokovnjaki za zdravo prehrano. Če vzamemo dejstvo da ima kava omamen vonj, okus, druženje, užitek. Že tisti čas, ki ga namenimo nekomu ali pa samemu sebi je pozitiven.

Pa poglejmo poleg tega še nekaj objektivnih dejstev.

Kava znižuje možnosti za pojav diabetesa

Odkrili so, da so osebe, ki so količino zaužite kave zmanjšale za 2,3 decilitra dnevno, povečale tveganje za nastanek diabetes tipa 2 za 17 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki se kavi niso odpovedovale. Dve skodelici kave več na dan pa sta tveganje zmanjšali za 11 odstotkov.

A to še ni vse: pri osebah, ki so zaužile veliko kave (sedem decilitrov na dan), je bilo tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 za 37 odstotkov manjše tveganje v primerjavi z uživalci, ki so popili 2,3 decilitra ali manj poživljajočega napitka na dan.

Kava povečuje budnost in zbranost

Nekatere druge študije združeno izpostavljajo vlogo kofeina pri akutnem izboljšanju zbranosti, budnosti in mentalnih ter fizičnih sposobnosti. Ob zaužitju kave, snovi, ki so v njej dražijo možgansko skorjo, kar povzroči boljšo koncentracijo, budnost in boljše razpoloženje. Ob zmerni količini je učinek na telo takšen, da se prične srčna mišica bolj krčiti, kar pomeni boljše delovanje srca. Ker pride do oženja in razširjenja pomembnih žil v našem telesu, se izboljša fizično in psihično počutje.

Ali kava povzroča odvisnost?

Kadar kdo reče, da je odvisen od kave in da se brez nje ne more prebuditi, se moti. Gre za določeno dnevno navado in razvado, ki na možgane deluje tako, da nekoga prebudi in da mu kava predstavlja nekakšen obred, ki ga ne sme izpustiti. Medicinsko gledano kava ne povzroča odvisnosti tako kot na primer kajenje.

Nestrinjanje pri učinkih kofeina na krvni pritisk

Ni ravno najbolj jasno, na kakšen način kofein zviša krvni pritisk. Nekatere študije poročajo, da imajo posamezniki, ki redno uživajo več kofeina, višji povprečen krvni pritisk od tistih, ki kave ne pijejo.

Druge raziskave to sicer potrjujejo, a jasno pokažejo, da kava lahko povzroči višji pritisk krvi na stene naših žil v obdobju nekaj minut ali morda ur, ne povzroča pa resnejših komplikacij povezanih s hipertenzijo. Ta lastnost upošteva toleranco, ki jo redni »kofetkarji« razvijejo in se na ta način posledično izognejo dolgoročnim težavam s pritiskom.

Če vas vsi ti podatki še vedno niso zmedli, potem bo izsledek 12 let trajajoče študije, opravljene na Harvardu leta 2005, ki vključuje populacijo 155.000 žensk, za vas zelo zanimiv.

Raziskovalci so namreč povezali pitje Coca Cole (in podobnih pijač) s težavami s krvnim pritiskom, dočim jim za kavo ni uspelo pokazati podobne korelacije. V bistvu so celo pokazali, da se je povprečni krvni pritisk pri ženskah, ki so pile kavo, na dolgi rok celo znižal!

Po vsemu napisanemu do sedaj, očitno res ni tehtnega razloga za odrekanje kavi, v kolikor nam je ta okusna. Razen, seveda, če ste podvrženi nemilosti hipertenzije. V tem primeru kofein v kakršnikoli obliki verjetno ne bo najboljša ideja.

Kava in njen antioksidativni potencial

Kava namreč zviša koncentracijo antioksidantov v krvi in poveča njihovo aktivnost bolj, kot naj bi to uspevalo kakavu ali čajem (zeleni, črni, zeliščni). Glavna antioksidanta, ki kavi to omogočata sta klorogenična in kafeična kislina.

Obe sta izjemna antioksidanta in zrna kave predstavljajo enega najbogatejših prehranskih virov omenjenih kislin. Ocenjeno je, da pivci kave užijejo tudi do 1g klorogenične in 500mg kafeične kisline dnevno in na ta način pokrijejo neverjetnih 70 odstotkov  vnesenih antioksidantov dnevno.

Kava in količina sladkorja v krvi

Obstajajo zagovorniki teze,  da se po zaužitjukave značilno poviša raven sladkorja in inzulina v krvi. Resnica je tudi tokrat, malo bolj zapletena. Ena zadnjih študij namreč dokazuje obstoj obratnega sorazmerja med prostim inzulinom v krvi (na tešče) in stopnjo krvnega sladkorja, kar so raziskovalci pripisali pozitivnim učinkom kave in zaključili, da lahko slednja opazno pripomore k zmanjšanju možnosti za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.

Kljub temu ostaja možnost, da kronična konzumacija kave čez čas, vseeno malenkostno zviša povprečne vrednosti sladkorja v krvi, kar pa z vidika hujšanja in izgube telesne maščobe ni najbolj jasno.

Pri športnikih pa je ta učinek kofeina na krvni sladkor celo zaželen, saj aktivne mišice učinkovito oskrbi z gorivom, ki ga potrebujejo za uspešno delovanje.

Kdaj uživanje kave postane škodljivo?

Uživanje kave postane škodljivo, ko presežeš neko priporočeno dnevno količino. Če kave nisi vajen lahko že tri skodelice povzročijo pretirano bitje srca, nervozo,  slabost, nespečnosti, nemir, slabšo koncentracijo, glavobol, znojenje, tiščanje v prsih,… Zagotovo pa naj bi do teh znakov pri vsakemu posamezniku prišlo po nekje petih zaužitih skodelicah kave. Tudi če ob prekomernih količinah ne zaznate nobenih posledic, ravnajte pametno in se držite količine, ki je dovoljena in ne škoduje zdravju.
Uživanje kave (kofeina) je po raziskavah predvsem škodljivo v kombinaciji s kajenjem in mastno ter nezdravo hrano, ki povzroči holesterol. Tudi ob preveliki telesni teži lahko zaznaš težave. V kombinaciji z zdravo prehrano, dovolj počitka in gibanjem ena ali dve skodelice na dan ne bosta prav nič škodovali.