Zgodovina kave

Ste med tistimi, ki dneva ne morete pričeti brez skodelice dišeče kave? Ljubiteljev kave je vedno več, skoraj tretjina pa je takih, ki si jo najraje privoščijo takoj zjutraj ko vstanejo.

Pa ste se vprašali, odkod prihaja vsa ta kava?  Legenda pravi, da je kavo čisto po naključju odkril nek arabski pastir v devetem stoletju, ko je pasel koze. Ugotovil je, da njegove črede večkrat prebedijo noč, hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Svoja opažanja je potožil menihom.

Menihi so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli neko grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo.

Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega celo noč. Od takrat naprej so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo.

Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, kasneje pa še izven njega. Pijačo, ki jo danes poznamo pod imenom kava, je leta 1583 prvi opisal nemški zdravnik Leonhard Rauwolf po vrnitvi z desetletnega potovanja po Bližnjem Vzhodu.

V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju, na ozemlju današnje Italije pa so bile prve kavarne odprte okoli leta 1654.

Rimskokatoliška cerkev je pitje kave zelo kritizirala, proglasili so jo celo za hudičevo pijačo. Leta 1674 so v Londonu objavili Žensko peticijo proti kavi, v kateri so se žene pritoževale, da so postali možje zaradi pitja kave jalovi kot puščava.

Sledilo je odpiranje kavarn tudi drugod po Evropi. V 1713 je bil na dvoru Ludvika XIV. najbrž prvič uporabljen sladkor kot dodatek k kavi. Prvi, ki so kavo uvažali v Evropo v večjih količinah, so bili Nizozemci; bili po so tudi med prvimi, ki so prekršili arabsko prepoved širjenja rastline ali zelenih semen. Prvi znani človek, ki je prekršil to prepoved, je bil Nizozemec Pieter van den Broeck, ki je leta 1616 iz Adena v Evropo pretihotapil potaknjence.

 

Goreči ljubitelj kave je bil Beethoven, ki si je svojo turško kavo kuhal iz natanko 60 zrn. Goethe pa se je domislil, da bi se zrna destiliralo.